Delam v živilskem podjetju, kjer je delovna obutev izredno pomembna. Ker so v kuhinji tla mnogokrat mastna, mokra in spolzka, lahko pride do padca in poškodbe. Zato je pomebno, da imajo kuharice ustrezno delovno obutev, kot jo predpisuje zakonodaja. Čevlji morajo biti udobni, imeti morajo protidrsen podplat in biti nepremočljivi. Če je možno so lahko tudi ortopetsko oblikovani.
Naredili smo razpis, kjer se je izbirala kvalitetna delovna obutev in cenovno ugodna. Ko smo zbrali dobavitelja je bilo na voljo več modelov. Kuharice so prišle probar različne modele in moram priznati je bilo precej naporno. Ena bi imela takšne oblike in druge barve, spet druga čisto drugače. Naučila sem se, da ni dobro ponuditi tolikšen izbor, da je bolje imeti en model in se nato izbirajo samo številko noge. Pomebno je, da zaposleni na delovnem mestu nosijo predpisano delovno obutev. Ko sem šla v kontrolo v kuhinjo, sem opazila, da imajo nekatere kuharice kar svoje natikače. To z vidika varnosti za delo ni primerno. Če pride do poškodbe na delu, se le ta ne šteje upravičena, ker ni bila delovna obutev ustrezna. Meni se je zgodilo, da sem šla v nadzor ene kuhinje, kjer nisem preobula svojih civilnih čevljev v delovne. Stopnice, ki so vodile v klet, kjer se nahajalo skladišče živil so bile mokre. Padla sem po stopnicah in si zlomila prst na nogi. Ker delovna obutev ni bila ustrezna, nisem bila do ničesar upravičena. Od takrat dalje se strogo držim pravil in tudi svojim zaposlenim razlagam, kako je to pomebno.
Ni zaman imenovana kot delovna obutev, ker ima določene funkcije, ki je navadna obutev nima. To nas ščiti pred poškodbami in varuje zdravje. Lahko si zvijemo gleženj, poškodujemo stopalo in zlomimo nogo, če nismo primerno obuti. Z vidika varstva pri delu vsake dve leti opravimo usposabljanje tudi na temo delovne obutve: Najmanj enkrat na leto pa je vsa delovna obutev zamenjana, v kolikor je potreba tudi večkrat.